Intervencijsko posredovanje
V nekaj alinejah naj pojasnimo potek intervencije ob sproženem vlomnem alarmu:
- VNC obvesti varnostnika interventa o sproženem alarmu,
- Varnostnik intervent ima nalogo, da v najkrajšem možnem času prispe do varovanega objekta,
- Glede na informacije o sproženem alarmu se varnostnik intervent odloči ali se bo varovanemu objektu oziroma območju približal z vozilom ali peš,
- Po prihodu na varovano območje ali k varovanemu objektu varnostnik intervent opravi zunanji pregled objekta oziroma območja. Pri pregledu objekta je pozoren na nepoškodovanost oken, vrat. Prav tako je pozoren na odklenjena vrata ali odprta okna. Pri pregledu varovanega območja je pozoren predvsem na dogajanje na tem območju.
- V primeru, da varnostnik intervent pri zunanjem pregledu objekta ali varovanega območja opazi znake storjenega vloma ( poškodovanost oken, vrat,… ) takoj obvesti VNC o dogodku. O dogodku je obveščena tudi policija in odgovorna oseba naročnika varovanja. Do prihoda policije varnostnik intervent opazuje objekt, zaščiti morebitne sledi pred uničenjem. V primeru, da varnostnik intervent v objektu zasači storilca ga zadrži do prihoda policije. Če varnostniku interventu storilca ne uspe zadržati, je njegova dolžnost, da si o njem zapomni čim več podatkov ( zunanjost, smer pobega, znamka in barva vozila, registrska označba vozila, … )
- V primeru, da varnostnik intervent pri zunanjem pregledu objekta ne opazi znakov vloma lahko vstopi v objekt. ( če ima ključ ). Sedaj opravi še notranji pregled objekta in poskuša ugotoviti vzrok sproženega alarma ter nato odpravi vzrok sprožitve alarma ( odprtost oken na nagib, nihanje zaves, pajčevine na senzorjih, nihanje raznih okraskov, male živali, … ) Po zaključku intervencije ponovno vklopi alarmni sistem in zapusti objekt. O opravljeni intervenciji napiše poročilo in obvesti VNC.
- Če se v objektu s tehničnimi sredstvi nadzirajo določene naprave oziroma stroji varnostnik intervent z opazovanjem poskuša ugotoviti vzrok sprožitve alarma. Pri jasno vidnih znakih ( nedelovanje stroja ali naprave, previsok pritisk tlačnih naprav, … ) varnostnik intervent obvesti VNC in opravi postopek, ki ga je predpisal naročnik varovanja za točno določen primer. V primeru, da ni jasno vidnih znakov sprožitve alarma varnostnik intervent ravno tako ukrepa po navodilih, ki jih je pripravil naročnik varovanja.
Varnostniki interventi lahko posredujejo tudi ob sprožitvi požarnega alarma. Ukrepi po sprožitvi požarnega alarma so naslednji:
- Ko varnostnik intervent opazi začetni požar mora prvo oceniti ali ga bo lahko sam pogasil oziroma ali se lahko iz začetnega požara razvije večji požar, ki ga ne bo več mogoče pogasiti le z ročnimi gasilnimi sredstvi, ki so na voljo.
- Če varnostnik intervent oceni, da bo uspešno pogasil začetni požar takoj prične z gašenjem. V nasprotnem primeru prvo obvesti gasilce in šele nato prične z gašenjem. S tem poskuša predvsem zaščititi tisto, kar požar še ni zajel.
- Če gre za večji požar, ki ga varnostnik intervent ne more več bistveno omejiti je njegova glavna naloga, da obvesti o požaru gasilce. V primeru, da je to mogoče mora izklopiti električni tok, zapreti dovod plina in podobno. Ob pričetku intervencije gasilcev je dolžan vodji intervencije posredovati vse informacije, ki jih od njega zahteva le ta.
- Nemogoče je natančno in splošno opisati ukrepanje varnostnika interventa ob požaru. V veliko pomoč pri ukrepanju varnostni službi je požarni red, ki ga mora imeti izdelan vsak pravni subjekt. Naročnik varovanja pa je dolžan, da varnostno službo seznani z njim.
- Pri svojem dnevnem delu intervencijske skupine opravljajo preventivne zunanje obhode okoli varovanih objektov. Pri teh obhodih so varnostniki interventi pozorni na dogajanje na varovanem območju. Med obhodom objekta se preveri tudi zaprtost oken, vrat. Varnostniki so pozorni na iztekanje vode oziroma drugih tekočin in uhajanje plina. Varnostniki lahko opravijo tudi druge naloge, ki jih določi naročnik obhodnega varovanja in so specifične za objekt ( vklop, izklop alarmnih sistemov po urniku, vklop, izklop strojev, naprav, … ). Naročnik obhodnega varovanja je dolžan varnostno službo seznaniti s svojimi zahtevami. Varnostna služba po dogovoru z naročnikom varovanja le tega obvešča o dogodkih okoli in v varovanem objektu.
V dežurnem centru se dnevno obdelujejo podatki z varovanih objektov. S tem se vrši nadzor nad delovanjem vsakega alarmnega sistema.
